Nekega dne je Zen mojster vprašal svoje učence: “Kaj je najmočnejša stvar na svetu?”
Eden od učencev je odgovoril: “Mogočna vojska je najmočnejša. Zmagala bo v vsakem boji.”
Drugi učenci so dodali različne odgovore: “Moč uma,” “Ljubezen,” “Modrost.”
Toda eden izmed učencev je molčal. Mojster ga je pogledal in vprašal: “Zakaj ti molčiš?”
Učenec je pogledal skozi okno, kjer je stala ženska, ki je nosila vodo iz studenca. Medtem ko je nosila težek vedro, se je obrnila k učencu in ga pogledala z globokimi, sočutnimi očmi.
Učenec je rekel: “Moč, ki je najmočnejša, je moč ženske, ki ustvarja življenje. Ni je nič, kar bi se lahko upiralo njeni sposobnosti, da hrani in ščiti svet. Ona ni le vir življenja, temveč tisto, kar svetu daje smisel.”
Mojster je pristal: “Točno, prava moč je v tem, da ženska nosi svet, da ustvarja, neguje in ohranja ravnovesje. V njeni tišini in globoki notranji moči je skrivnost vseh stvari.”
Nauk zgodbe: Zgodba poudarja neizmerno moč žensk, ki je pogosto skrita v njihovem vsakdanjem življenju in sposobnosti ustvarjanja in ohranjanja ravnovesja v svetu.
Ženske smo nosilke življenja, ki v tišini svojega obstoja nosimo ogromno odgovornost in moč, ki jo premalo cenimo.